Vabilo – za pohod po vrhovih nad Kamnikom

Slovenija planinari 2022

image832

Čas in kraj odhoda

Zbor v petek, 23.9.  ob 9.15 na makadamskem parkirišču ob zdravstvenem domu v Kamniku. Iz AP Ljubljane pelje avtobus ob 8.30 in pripelje v Kamnik na postajo ŠCRM ob Kamniški Bistrici ob 9.08. Od tu je 5 minut do zdravstvenega doma. Za prevoz z osebnimi avtomobili se dogovorite z vozniki. Parkiranje v Tivoliju je ta dan potrebno plačati ! Možnost brezplačnega parkiranja je nasproti Plečnikovega stadiona ob bencinski črpalki, kjer se tudi ustavi medkrajevni avtobus za Kamnik ob 8.35 !

Vodenje

Marjan Klančar

Potek izleta:

Od izhodišča gremo najprej po kolesarsko-pešpoti in nato po gozdni, delno kolovozni  poti, tudi nekaj metrov bo tudi asfalta oz. ceste. Nakar se povzpnemo na vrh Straže in nadaljujemo proti Visoki Špici, kjer je lep razgled na Kamnik, bližnjo in daljno okolico. Po kratkem postanku se spustimo do Starega gradu, kjer tudi nekoliko postanemo. Tu je možnost pijače in kaj za pod zob. Tudi z gradu je lep razgled. Tu so tudi označevalne table z opisi bližnjih vrhov.  Do avtomobilov se vrnemo z druge strani. po markirani poti.

Značaj ture (izleta)

Pot ni markirana vendar je lahka, brez posebnosti in lepo uhojena. Vmes je nekaj odcepov pri kateri bomo nekoliko postali za priključitev. Povzpeli se bomo skupaj za okoli 400 m in prehodili razdaljo približno 7 km . Same hoje bo približno za 2 – 2,5  ure.

Oprema

Primerna obutev za hojo, oblačila prilagojena vremenu, pohodne palice, če jih uporabljate, mala pelerina, sončna očala, mala prva pomoč, nekaj hrane,  energetski prigrizki in pijača 

Prispevek

Prispevek za udeležbo bo cca 2-3 €, odvisno od udeležbe. Upokojenci z UIPP imajo brezplačno vožnjo, ostali pa 3,1 € v eno smer. Glede prevoza z os. avtomobili se dogovorite z svojim voznikom. (cca 3€)

Spoštovali bomo navodila PZS in NIZJ glede na situacijo v zvezi z virusom covid-19!

Prijave

Prijava na spletni strani društva najkasneje do četrtka, 22. 9. do 18.00 ure.

Dodatne informacije in zanimivosti

Marjan Klančar 031 990 371

Nekaj o Kamniškem gradu na Krniški gori

Gornji kamniški grad se prvič posredno omenja v neki podelitveni listini med leti 1143 in 1147, ko se omenja andeški grof Bertold II. (comes Bertoldus de Stein), ob njemu pa še gradnik Karol iz Kamnika (Karol de Stein), ki označuje Bertolda kot svojega gospoda – per manum domini sui Bertoldi comitis de Stein. V tem času so z gradom upravljali njegovi gradniki in ne gospodje Andeški. Leta 1154 se omenja Bertold III. Andeški (Berchtoldus de Stein), sin Bertolda II., ki je verjetno padel v križarskih vojnah v Palestini saj se ta več ne omenja.
Leta 1202 nastopi prva neposredna omemba. Bertold, vojvoda Meranski je takrat zastavil oglejskemu patriarhu Peregrinu II. oba kamniška gradova – duo castella de Staine, z vsemi posestvi, hlapci in deklami, pravicami in pritiklinami razen ministerialov, pa tudi svoje alode po Kranjskem in pri Vipavi v zameno za posojilo 1.000 breških mark.
Kot pričajo listine, so se Andeški v Kamniku pogosto mudili, gradiščani – včasih jih je bilo tudi po več hkrati – pa so se posebej na Gornjem gradu pogosto menjavali. Kot vrhovni fevdalni gospodje, ki so imeli grad v zastavi ali v fevdu, po letu 1228 nastopajo Babenberžani, Spanheimi, Tirolski in Habsburžani.
Grad, na katerem je bil sedež deželnoknežjega gospostva in deželnega sodišča, je bil obljuden do okoli leta 1576, ko je ob neurju ubila strela hčer takratnega lastnika Ahacija Thurna, nakar so Thurni grad opustili in se preselili najprej v svojo hišo v mestu in potlej v na novo pozidani dvorec pri Komendi – Križ. Leta 1670, za časa upravitelja Mihaela Žige Bermsfelda, se je na gradu sesula streha, nakar so ga opustili. Za časa okupacije, med drugo svetovno vojno, so Nemci zgradili na vzhodnem delu grajske razvaline betonski bunker, tam pa so po zadnji vojni kamniški planinci postavili postojanko, ki služi svojemu namenu še danes.

Iz let 1570-1574, ko je bil lastnik gospoščine Franc Thurn, se je ohranil zanimiv popis gradu in njegovega inventarja. Po zapisu Antona Kasperja iz leta 1898 in v prevodu Ludvika Cimpermana ga je pripravil za objavo kamniški gimnazijski profesor, zgodovinar Ivan Zika. Njegov povzetek si lahko preberete v omenjeni literaturi (Stopar, 1997).

Hits: 107